• Maja o Maji
  • kontakt
  • kliker.si
kliker
  • Maja o Maji
  • kontakt
  • kliker.si
20 julij 2014

Plezalni tabor na Petkovih njivah

plezarija Leave a Comment

Tole poletje se odvija na fast forward – plezamo, se spoznavamo, plezamo, hodimo, plezamo, si pišemo smsje, plezamo … Všeč mi je, da se vse dogaja po go with the flow principu: ni pričakovanj, želja, načrtovanj, pa vendar se toliko zgodi. Ja, vem, prav zato se toliko zgodi, ker pustimo dihati spontanosti. Ko smo po preplezani Vzhodni smeri na Okrešlju pili pivo, ups, radler, je J. povedal, da bi bilo fajn imeti poletni plezalni tabor. Na Korošici. Na Petkovih njivah. Velja, sem rekla, in naslednji dan pričela poizvedovati, kako je s prostorom, spisala program, izbrala datum, povabila ferajnovce. Prvi ferajnov poletni tabor, prvič takole skupaj, prvič zvečer ob tabornem ognju in prvič družno žmigajoč v zvezdice na nebu. Vse je šlo gladko in dlje ko sem v plezalski srenji, bolj spoznavam, kako si probleme ustvarjamo sami in da če smo na izi, pozitivni in odprti drug do drugega, je vse točno tako, kot mora biti: dobro. Zvezdnato dobro!

Epsko težki ruzak, s katerega je za piko na i bingljal še kanister za vodo, smo ovekovečili na Podvežaku, ter krenili na romanje na Petkove njive. J. je, kakopak, predlagal pot po sistemu gori doli naokoli, tako na Petkove njive kljub teži na plečih nismo prišli po najkrajši, ampak po najbolj slikoviti poti: čez srčkasto jezero na Vodotočniku in, khkm, čez Lučkega Dedca. Naš sopohodnik, novinec med nami, je tam nekje pri zadnjem možicu sicer potožil, da je na pragu bolečine, a ga je potolažila krasna grapca, po kateri smo se spustili. Postavili šotora in … in potem je padlo par kapelj dežja in smo se zatekli v ta večjo streho nad glavo, ki smo jo poimenovali Hotel. Res še nikdar nisem videla tako prostornega šotora! In potem je nabornik za alpinistično šolo pričel prazniti nahrbtnik in čas vedrenja se je nepričakovano spremenil v, ojoj, kako se to korektno zapiše, enega najbolj zabavnih popoldnevov mojega življenja. Četudi se nekaj njegovih ur niti ne spomnim. Balvan, ki je čuval tabor, smo poimenovali Švasaparat, splezali par prvenstvenih, se na razigrana pljuča smejali in stkali prav posebno prijateljstvo. Določeni trenutki te pač na poseben način povežejo.

Na Petkovih njivah smo se družili, se spoznavali in seveda tudi plezali. Prav imajo tisti, ki pravijo, da so plezalni tabori odlična priložnost za nova znanja. In za nova prijateljstva. Najbolj noro sem uživala v stenah Velikega vrha, do katerega smo sicer naredili par skorajda šprintov v polni alpinistični opremi – ljubim tisto skalo tam, ljubim tisto samoto, ljubim priplezati na razgleden vrh in res všeč mi je, da sem steni dorasla. Da je moja prijateljica in učiteljica. V navezi sem bila z J. in T.; se mi zdi, da smo postali uigrana in sproščena ekipca. Mene je do meja navdušitisa pripeljal drugi cug, ki je v celoti gozdarski; kaj pa vem, ampak všeč so mi taki plezalni ekskurzi v ruševnato šavje. Zadnja dva raztežaja pa … s T. sva glasno cvilili, da tako lepih radiatorčkov pa še ne, da kako pa tako prime, da kako se pa to lepo hakla, da kako pa … bi tole uživaško plezanje lahko še trajalo in trajalo. Fotkala sem vse štante, špegala za pokami, primernimi za frende ali jebice, zvončkljala po klinih in luštno mi je bilo. Včasih sem mislila, da sta svoboda in samota nerazdružljivo povezani. Zdaj vem, da največjo svobodo občutiš v družbi ljudi, ki so ti blizu. Ki jih imaš rad. In vse ferajnovce, s katerimi smo si delili Petkove njive in skale nad njimi, imam rada, ja.

Share On
Share on Facebook
 Previous Article Gori doli naokoli na Ojstrico
Next Article   Comicijev greben in greben Dodici vie v Glinščici

Leave a Reply

Prekliči odgovor

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.

išči

zadnje objave

  • Palon di Lius, Monte Salinchiet, Monte Cullar, foresta di Forchiutta, Monte Flop in Creta di Mezzodì v enem trailu 14. 7. 2018
  • Borgo Povici–Forca Slips–Monte Plauris–Jôf di Ungarina–Jôf di Confin–Monte Lavara–Forca Campidello–Rio Nero–Borgo Povici ali zakaj ljubim dolge, samotne poti 8. 7. 2018
  • S Soriške planine na Ratitovec, potem pa marš na Šavnik, Možic, Slatnik, Lajnar in Dravh 5. 7. 2018
  • Cima Robinia (Jovèt di Cadramàc) ter srečna divjina 1. 7. 2018
  • 54 nočnih kilometrov iz Mokrin v Trbiž 30. 6. 2018
  • Valle di Soffumbergo, Nel Ban in čarovnije tam okrog 28. 6. 2018
  • Prvopoletni rezime na Ožboltu 24. 6. 2018
  • Visoko nad Canal Grande di Meduna in Bepijeva bukev 21. 6. 2018
  • Trail 3 castelli, moja prva ultra 15. 6. 2018
  • Blumarji s Čarnega Varha 19. 2. 2018
  • Dunja Jogan, kažipot in prava smer 10. 2. 2018
  • Obračanje listov 8. 2. 2018
  • Zopet pri Aldu; in dobro leto vmes 30. 8. 2017
  • Buon Anno 2. 1. 2016
  • Il capodanno a Casera Cimadors 1. 1. 2016
  • Monte Talm da Prato Carnico 27. 12. 2015
  • Monti Neddis, Dimon e Paularo da Castel Valdaier 26. 12. 2015
  • Anello del Monte Duron e Monte Cuar da Fornas 13. 12. 2015
  • I borghi della Val Aupa: da Grauzaria a Virgulins 12. 12. 2015
  • Giro d’Altopiano di Lauco (Trava, Avaglio, Allegnidis) e anello del Monte Cretis da Lauco 11. 12. 2015
  • Creta di Mezzodì da Lovea 10. 12. 2015
  • Anello del monte Vas da Vinaio 5. 12. 2015
  • Monte Tribil da Cludinico, l’altopiano di Lauco 29. 11. 2015
  • Anello dei Borghi Perduti 15. 11. 2015
  • Škrbinjek, greben Kumlehov, Visoki Mavrinc 14. 11. 2015
  • Aldo Agnese iz Givigliane 72 13. 11. 2015
  • Monte Crostis iz Rigolata 13. 11. 2015
  • Anello della Creta dal Cronz dalla sella di Cereschiatis 8. 11. 2015
  • Anello del Monte Zaiavor de Passo Tanamea 6. 11. 2015
  • Anello del Monte Guarda da Coritis 2. 11. 2015
  • Romanje na Clap Forat iz Dunje 30. 10. 2015
  • Anello di Casera Canin; in malo jamrarij za povrh 24. 10. 2015
  • Plešivec v megli 13. 9. 2015
  • Ratitovec s Soriške za Améliejin RD 6. 9. 2015

značke

brezpotje dipšit druga gorstva feratanje grebenčkanje hribovanja jamarjenje Julijske Predalpe Karavanke Karnijci ledenik Nediške doline plezarija psi Rezija slapovi trail tek Vzhodni Julijci YOLO Zahodni Julijci

zadnji komentarji

  • Andrej W na Palon di Lius, Monte Salinchiet, Monte Cullar, foresta di Forchiutta, Monte Flop in Creta di Mezzodì v enem trailu
  • Maja na Borgo Povici–Forca Slips–Monte Plauris–Jôf di Ungarina–Jôf di Confin–Monte Lavara–Forca Campidello–Rio Nero–Borgo Povici ali zakaj ljubim dolge, samotne poti
  • Andrej W na Borgo Povici–Forca Slips–Monte Plauris–Jôf di Ungarina–Jôf di Confin–Monte Lavara–Forca Campidello–Rio Nero–Borgo Povici ali zakaj ljubim dolge, samotne poti
  • Andrej W na S Soriške planine na Ratitovec, potem pa marš na Šavnik, Možic, Slatnik, Lajnar in Dravh
  • Maja na Cima Robinia (Jovèt di Cadramàc) ter srečna divjina
  • Andrej W na Cima Robinia (Jovèt di Cadramàc) ter srečna divjina

prijava na novice

© 2014–2018 Maja Ogrizek

  • Connect on Facebook
  • Connect on LinkedIn