Želela sem si predvsem Vrbanke, čez grebenčkanje ga pač ni, pa sva do njih prišla malo gori doli naokoli, da ne bi bilo prehitro konec. Bilo je … veliko skal in en mičken poplezavanja in dosti samote in precej pogovarjanja in malo rož in odlično kosilo (nekomu se pač da kuhati in nasploh skrbeti...
Ura, dve, tri, hm, skoraj štiri ure lestev vseh sort. Pa prečk, pa platk, pa grebenčkov. In prijetnih pogovorov, utripov na istih frekvencah. Lunarnih razgledov! A veste tisto, ko se po dveh dneh vračaš domov in se ti zdi, da se poznaš od nekdaj – odprtost, spoštovanje, prijaznost. Luštni kraji, kr zajebana feratka, odlična...
Bil je … vikend poln železja. Zajl! Lojtr! Pa višincev, dolžincev, vročine, sopare, dežnih kapelj. Sončnih žarkov in modrega neba! Polnih krožnikov, večernih pogovorov, činčinov. Nasmehov do ušes, iskric v očeh. Novih prijateljstev. Da sem vprašala, če smem iti zraven, sem postrgala zadnje srage korajže po kotičkih svoje osebnosti. Ki sploh ni sramežljiva –...
Vsak lahko v nečem najde svoj smisel življenja. Vsak lahko živi svoje sanje. Počnem tisto, kar me izpolnjuje, tam, kjer je moje srce. Našla sem bistvo duha. Srečna sem. Prek tehle strani, prek svojega bloga, sem spoznala prijetne ljudi. Nekateri si delimo spletno eksistenco, z drugimi se srečujemo v realijah. Hvaležna sem za vsako...
Je vprašal, če bi šla. Sem v tisočinki stotinke sekunde rekla seveda; vesela zelo. Zelo zelo zelo! Hvaležna za povabilo. Vesela družbe. V tistih poplezavajočih grapcah pod stolpi sem si želela … da bi se skale vile … do domače kuhinje. Da jih ne bi bilo nikoli konec. Kakšna skala! Kakšni razgledi! Kakšna družba!...