V alpinistični šoli so nas učili, da je priprava na turo pomembna. Pakiranje ruzaka je zoprno opravilo, ki se ga običajno otepam do zadnjega. Iskanje informacij, trasiranje ture, lociranje brezpotij … to pa naravnost obožujem. Dneve pred odhodom si fotokopiram opise, pocahnam ključna mesta, pot prehodim ne samo s prstom po zemljevidu, ampak v...
So mi rekli, naj izberem turo v bohinjskih koncih. Pa sem vzela zemljevid in miško in hitro priklikala do prečenja Spodnjih Bohinjskih gora oz. Peči. Grebenčkanje, fajn! Ko smo jo lani jeseni krenili na Žabiški Kuk, sem toliko časa sitnarila, da smo greben naredili do Vogla in še naprej in še malo dalje …...
Žur posebne sorte je iskati primerno destinacijo za konectednovsko potepanje. Na to climb listi želja je sten za par življenj, ampak letošnje poletje nekako ni naklonjeno njihovemu uresničevanju. Nič hudega, svet je lep in vedno se bo našel kotiček za devetimi ovinki in par zavojev naprej, ki nam bo všeč. Predpogoj za srečnost na...
Na praktičnem delu izpita za mlajšega alpinističnega pripravnika sem imela tremo; še pred vstopom v steno sem si ponavljala vrstni red manevrov pri reševanju padlega, predvsem pa me je skrbelo, ali bom lahko skoraj enkrat težjega soplezalca na švicarja res potegnila do štanta. Uspelo je. In oddahnilo se mi je. Ampak ta prava zgodba...
Tura z zgodbo. Zato se moram vrniti v leto 2002, ko sem še veliko kolesarila; na enem mojih norih trekov (norih v smislu dolžin) sem počivala v Robidišču, zleknjena na travniku, kjer nihče ni videl, kako raztegujem bose nožice in žvečim trave. Takrat sem ga zagledala: celotni greben Stola; od Kobarida na vzhodu do...