Anede, da smo rekli, da bom dala novemu letu šanso, da bo lepo. Pa da se ne bom obremenjevala s tistim, kar naj bi bilo ali ni bilo in podobnim pričakovanjskim sranjem. Enkrat bom morala napisati eno izpovedno o tem, zakaj nimam želja in ničesar ne pričakujem. In zakaj bi bila, če bi bila religiozna, zenbudistka. Pa nisem. In tudi najbrž ni povsem res, da nimam pričakovanj; rada bi se imela luštno in želim si njegovo toplo dlan v moji topli dlani; in tudi plezati si želim. Tisto s pričakovanji je bolj na temo, da si ne pustim, da bi me neka (od mene ali od zunaj zdizajnirana) želja hromila pri percepciji realnosti take, kot je. Če hočeš videti, moraš najprej sploh gledati – neobremenjeno; in po možnosti s srcem, ja. Pričakovanja slepijo; in žalostijo. Ker, a veste, če se enačba med tistim, kar pričakuješ, in tistim, kar dobiš, izide z minusom … potem je človek razočaran in razočaranje ni neko pozitivno čustvo, ki bi ga prav pogosto vabila v goste.
Bilo je precej trapasto januarsko vreme z marčevskimi temperaturami in tudi kak sončni žarek bi se že pošteno prilegel, ko je bolj ali manj z neba priletelo povabilo, če bi šla plezat slap. Na izust sem rekla, da seveda. Z veseljem! Še nikoli nisem plezala slapu in že dolgo niti štrika z osmičko nisem navezala in, ja, ko se govori o tistem tam zunaj, sem pač vedno za. Osnova tega, da z nekom nekam grem, je zaupanje; pa ne tako zaupanje, v katerega sama sebe prepričam, ampak tisti prijetni občutek, da se bo vse izšlo točno tako, kot se mora. In je bilo zaupanje in se je vse super izteklo. Četudi je bilo mehko (kot putr) in mokro, led ni padal dol in je držal vse moje štoraste zamahe s cepinoma in še bolj nerodno zabijanje z derezami. Lep cug je bil; lazenje po zaledenelih slapovih je dosti bolj privlačno, kot sem si predstavljala. Imam celo občutek, da bo, če bo le vreme dopuščalo, precej visoko kotiralo med mojimi plezalskimi uživanji. Slikca je samo ena, ker je fotič odpovedal sodelovanje. Pa se, začuda, nisem kaj dosti sekirala; udrihanje z zobci po ledu je pač precej sproščujoče, hehe. Ponovimo.
