Svoboden kot skala

Ta romantična verzija zaljubljenosti pravi, da te zadene kot meteorit; in potem si uročen in ne moreš misliti na nič drugega kot na vir nagajivih misli, ne ješ in malo ti nagaja pulz in po notranjih organih tacajo bitjeca, ki prijetno žgečkajo. Anede, da zdajle niste pomislili na to, da bom pisala o človeški zaljubljenosti. Pridni – ker me ni noben bolj ali manj globok moški glas začaral, v noben par moških okic ne zrem zamaknjeno ali odsotno, noben mošusni vonj me ne zbuja sredi noči. Komot mi še naprej rihtate kandidate za tipe, v bistvu je poleg odraščanja tudi to očitno vseživljenjski projekt: biti z nekom za kaj več kot par dejtov. No, za kaj več kot 12-letni dejt, kolikor je znašal moj najdaljši. A malo jamram? Ja, vem, res pogrešam lupčkanje. Alora, vendarle vzneseno priznavam, da sem zatreskana. Celo zelo zatreskana. Le da tisti, ki so mu namenjene moje tople misli, iskrivi pogledi in trepetajoči prstki, ni moški; no, niti človek ni. Skala je. Po možnosti vertikalna in samotna in s tlemi daleč spodaj ter modrim nebom skoraj na dotiku dlani; samo gladka naj ne bo preveč, pa lusk tudi ne maram.

Pred desetletji sem poslušala G., kako mi je z izborom pridevnikov, ki jih niti moj besedni zaklad ne premore, skušal opisati svoja orgazmična srečevanja s steno. Priznam, da sem marsikdaj odtavala – kako lahko nekoga osrečuje iskanje oprimkov? Pa skala da je lahko topla? Pa en kup manevrov z vrvjo, pa skoraj ure na enem mestu … Potem pa je življenje najprej z brzenja s kolesom sestopilo na pohajanje po stezicah, pozneje odkrilo brezpotja in, no, ja, v bistvu ne vem povsem, kako se je v hribovsko štorijo pritihotapil še štrik. Plezarija. Plezalniki tiščijo in v steni ponavadi nisi sam in nekako se ne dogaja kaj dosti. Ampak ko pošlataš skalo in jo morda nehote lupčkneš med vpenjanjem kompleta ali iskanjem oprimka, ko te drži konica prsta na nogi, povsod naokrog tebe pa je luft … No, takrat tudi tisti kos mesa na levi prsni strani ve, da bo tole intenzivno ljubezensko razmerje; za dolgo časa. Za toliko časa, dokler se bo to dalo početi. V steni imam zmenke z najbolj mehkim in nežnim in iskrenim in čutečim delom sebe; hkrati se s prepuščanjem ritmu skale srečujem s svojimi mejami ali jih na novo osmišljujem. Skala je svoboda; všečkam jo, ljubim jo.