Lep dan je bil. Pa krasna družba. Pa … fajn smo se imeli. Se veliko smejali in bili veseli zelo. Tole z Italijani je nekaj res simpatičnega – moja italijanščina je bogatejša za precej novih besed (iii, ljubim ta prikupno emocionalen jezik), moje srce za zvrhan koš ljubkih trenutkov tam gori, pa še en kup koristnih reči sem se naučila. Glede štrika. Iskanja prehodov. Odločitev. Bombonček od grebena v poplezavajoči uživanciji. Samoti. In lunarni divjini. Mmm!
A se še spomnimo, kako se je tole leto pričelo odvijati zelo spodbudno: plezala sem po slapovih in grapcah in skalne smeri so se lepo nizale. Potem pa … no, potem je pač tako naneslo, da mi je spet uspelo zavozljati odnose s plezalci ali so oni zaštrikali občutke do mene ali pa … no, pač, mojster kompliciranja življenja sem. In potem pride poletje in jaz sem sama in žalostno zrem v samevajoče plezalke. Nekaj časa sem cmihala, nič ne rečem, potem pa sem si rekla, Maja, družbo za v hribe si nekako poišči, pa boš lahko šla tudi tja, kjer te je strah samo hoditi. In sem si poiskala italijansko družbo; za italijanske skale in druge prijetne italijanske reči. Drugače je z Italijani, veste – pa ne samo zato, ker ne znam v italijanščini izraziti vseh odtenkov svojih kipečih notranjih občutkov, Italijani imajo drugačen inner space, resno, bolj so odprti, nežni, če hočete. Lažje shajam z Italijani. Rada hodim z Italijani. Rada se smejim z Italijani! In potem smo si na vrhu rekli Bergheil in je bil sestop prepuščen meni. Bila sem vesela in, no ja, ponosna nase. Na vse nas. Na naš lep skupni dan na krasnem grebenu, okrog in čezenj in še malo okrog njega. Iskanje prehodov, oprezanje, malo sem in malo tja, to je gorolazništvo zame.
Če koga mika iti: s sedla pod Golovcem se gre čez en kompakten buhtelj, pa potem višje gori proti desni, kjer ni niti II, dokler se ne poišče lepih prehodov nazaj na greben. Pa vseskozi po grebenu, dokler je, ko se spusti, je obvoz po levi. Vsi prehodi so logični in nič težki, morda mestoma pošodrani. Škoda, ker vodniki prečenja ne navajajo, pa tako krasno vandranje po celotnem grebenu je. Priporočam ljubiteljem samote in skalne kaninske divjine.
