Mislim, da vsako leto aprila niham med tem, ali bi se zjokala zato, ker je zime konec, ali zato, ker je pomlad tako zelo zelena in tako zelo lepa. Nisem človek za na dveh stolih sedet, bom torej rekla: dobrodošla pomlad! Pa srečno zimica tam nekje do novembra, ko se spet nadejam kakega tvojega snežinkastega poljubčka. Moja draga pomlad, četudi sem začetni del tvojega letošnjega razcveta tiščala glavo pod poušter in cepetala, da hočem še sneg, ti danes odkrito priznavam, da mi paše, da me božaš s poznopopoldanskimi žarki, polniš nosnice z nagajivimi vonji in me bockaš pod rebra, da se začenja nov življenjski cikel. In da naj, hej, odprem srce. Mhnja, po moje res ne bom čakala na maj – april je vendarle najlepejši mesec v letu.
