Šla sem na kratek trail čez Pusti Gost. Po dolgem času pozdravit Rezijo, objet zelene bukve in se utapljat v samotno divjino. No, pa je bilo tako fino, da sem korak
Žrd (Monte Sart) iz Reklanice (Raccolana) via Pusti Gost Beri dalje
Resnicoljubnost bi morali negovati, kakor si čistimo zobe: če bi vsakdo ob koncu dneva namenil dve minuti premisleku o tem, kaj dobrega (ali slabega) je tisti dan naredil, bi bil svet
Ničelna toleranca do laži Beri dalje
Zguljene modrosti učijo, da noben človek ne vstopi v naše življenje brez razloga. Z razglabljanji, kaj bi se morala od tega ali onega bizgeca, ki ga je naplavilo v moj vsakdan,
Valle di Soffumbergo, Nel Ban in čarovnije tam okrog Beri dalje
Mine pol življenja in se ti zdi, da si na točki nič. Na začetku. Pravzaprav je kljub občutku nemočne izgubljenosti to kar v redu: odprte so ti vse poti in lahko
Prvopoletni rezime na Ožboltu Beri dalje
A veste tisto, ko greš po domači ulici, tisti, po kateri vsako jutro zadnjih deset let sprehajaš psa, pa naenkrat opaziš reči, ki jih še nikdar nisi: cvetočo lončnico na sosedovem
Dunja Jogan, kažipot in prava smer Beri dalje
Te dni bosta minili dve leti od tistega lepega nedeljskega popoldneva, ko sem se, precej utrujena od ture prejšnjega dne, odpravila na Zajamnike. Gaz so uhodili pohodniki pred mano, a vsaj
Sem si rekla, da bo najbolje začeti tam, kjer sem tisto novo leto končala: pri Aldu. Z Aldom. V Karniji, skratka. So dnevi, ko se čisto rada zavlečem na domačo Soriško
Zopet pri Aldu; in dobro leto vmes Beri dalje
Bogastvo življenja se skriva v njegovi preprostosti; včasih moramo prehoditi dolgo pot, da bi našli tisto, kar edino šteje – blaženi mir, ki domuje v naših srcih. Kdor zna prisluhniti glasu
Pot na Monte Crostis je bila eno najlepših letošnjih pohajanj; pa ne samo zaradi neba, modrega kot ocean ob bonaci, trav, zlatih kot zrela pšenica, in brezskrbnih pogledov do konca sveta.
Aldo Agnese iz Givigliane 72 Beri dalje
Rezija je moj najljubši prostorček na planetu, nikdar se ne bom prenehala vračati. Ljubim mirna vandranja po njenih neskončnih gozdovih, njeno tiho, skromno lepoto, poti, ki te vodijo naprej tako, da
Anello di Casera Canin; in malo jamrarij za povrh Beri dalje