Zguljene modrosti učijo, da noben človek ne vstopi v naše življenje brez razloga. Z razglabljanji, kaj bi se morala od tega ali onega bizgeca, ki ga je naplavilo v moj vsakdan, naučiti, se že dolgo ne ubadam več – ker, a veste, kaj naj bi se človek naučil od bitij, ki jih pesti kronično...
Ali v hribe rada hodim sama? Zelo rada; ni se potrebno prilagajati in tudi govoriti ne in skrbiš samo sam zase in počneš, kar želiš. Si med potjo premisliš, kam bi šel, ali na vrhu kuclja ure dolgo bereš ali kvačkaš ali samo gledaš tja v daljavo. Ali v hribe rada grem še s...
Pred par leti sva se z Mariom, tistim mojim fogolar Italijanom, na eno furlansko potepanje peljala skozi Čedad. Cvetele so češnje, po tleh je bilo postlano s pisanim cvetjem in bil je skratka prelep pomladanski dan. Ampak tudi če ne bi bil, bi bil Čedad ljubezen na prvi utrip srca: tisti most pa Nadiža...
Sončen november, topel november, zlat november. Moder! Nikoli se ne bom naveličala karnijske zlato-modre dvojice, s katero sem se prvič srečala pred leti in jo imam najraje. Tisti prijazni hribovski bajski, šumljanje suhih trav pod nogami, božanje lišajev na skalah, nikjer nikogar – zaradi tega imam Karnijce rada. Tako zelo rada, da bi, če...
Krožna pot na Crete dal Cronz s sedla Cereschiatis. Če nisem v Reziji, sem pa nekje nad Val Aupo – tema dvema krasnima dolinama je bila namenjena večina mojih letošnjih pohajkovanj. Ko spoznavam, želim raziskati v detajle, vračam se na iste kraje, le iz drugih smeri. Gozdovi nad Val Aupo dišijo po divjini in...
Krožna pot na Zajavor s sedla Tam na meji, ker imamo radi tudi slovenska imena. Ljubim umirjeno divjino Julijskih Predalp. Se rada vračam v njihovo nežno tišino, poslušat spokojnost in samotnost in biti onkraj časa. Onkraj nemirnega vsakdana, ki vselej nekam hiti. Mirnosti si želim; tega, da bi me vsi pustili pri miru. Ko...