Krožna pot na Zajavor s sedla Tam na meji, ker imamo radi tudi slovenska imena. Ljubim umirjeno divjino Julijskih Predalp. Se rada vračam v njihovo nežno tišino, poslušat spokojnost in samotnost in biti onkraj časa. Onkraj nemirnega vsakdana, ki vselej nekam hiti. Mirnosti si želim; tega, da bi me vsi pustili pri miru. Ko...
Krožna pot čez greben Skutnika iz Korita, da bom jezikovno korektna. Rada imam grebene. In ljubim Rezijo. Greben v Reziji … zveni kot čista ljubezen. Ko sem stopila iz gozda, se je svet prenehal vrteti za kako sekundo; ali dve ali tri. Stala sem tam: jaz in psi in vsa tista tiha lepota okrog...
Rezija je moj najljubši prostorček na planetu, nikdar se ne bom prenehala vračati. Ljubim mirna vandranja po njenih neskončnih gozdovih, njeno tiho, skromno lepoto, poti, ki te vodijo naprej tako, da se vračajo v preteklost. Človek, s katerim bom lahko delila ljubezen, bo tisti, ki bo imel Rezijo vsaj tako rad, kot jo imam...
Moje dosedanje okušanje Rezije je potekalo tako, da sem se peljala bolj ali manj do konca doline in potem zavila navzgor proti Kaninu, se potepala sempatjapagorpadol, na kaki razgledni terasi zrla navzdol in se malo pogovarjala z zverinicami. Predvsem tistimi v svoji glavi. Ko sem bila oni dan v Pustem Gostu, pa sem se...
Huh! A veš tisto, ko sediš na enem hribu in zreš v onega nasproti in si želiš iti tja in potem najdeš pot in je res lepo (čarobno!) in pohajkuješ ves dan tam daleč nad Rezijo in gledaš bele riti njenih zverinic in so bukve odete v najbolj seksi odtenek zelene in potem najdeš...
A naj povem po pravici, da so bili tokratni novoletni prazniki prvi, ko sem bila čisto sama. Zlomka, premišljujem, da sem pravzaprav prvič v življenju novo leto dočakala … sama. Okej, s psoma, ampak tisti “tridvaena srečno novo leto” sem rekla brez soprisotnosti še kakega človeškega bitja. Luštno smo se imeli vse dni; malo...