Zguljene modrosti učijo, da noben človek ne vstopi v naše življenje brez razloga. Z razglabljanji, kaj bi se morala od tega ali onega bizgeca, ki ga je naplavilo v moj vsakdan, naučiti, se že dolgo ne ubadam več – ker, a veste, kaj naj bi se človek naučil od bitij, ki jih pesti kronično...
Pred par leti sva se z Mariom, tistim mojim fogolar Italijanom, na eno furlansko potepanje peljala skozi Čedad. Cvetele so češnje, po tleh je bilo postlano s pisanim cvetjem in bil je skratka prelep pomladanski dan. Ampak tudi če ne bi bil, bi bil Čedad ljubezen na prvi utrip srca: tisti most pa Nadiža...