Najprej sva rekla, da greva samo malo sprehodit psa. A veste tisto, ko pač prestavljaš noge in se pogovarjaš in smejiš in vadiš hrobovsko geografijo in sprašuješ to pa ono, se spoznavaš, no potem pa ure kar letijo in je že skorajda večer in ugotoviš, da si pridrajsal tako rekoč na Dovško Babo. Tik...
Bilo je obdobje kislega vremena; tista novembrska siva megla, iz katere nedefinirano kaplja na travo gnijoče rjave barve. Ko sva z Joštom izbirala fotke za Slovenske gore, sem na vsak način želela, da je jesen zastopanja korektno, tj. da v knjigo uvrstiva tudi kako podobo novembrske hribovske kukr depresivnosti. No, ni nama uspelo, ker...