Anello di Casera Canin; in malo jamrarij za povrh
Rezija je moj najljubši prostorček na planetu, nikdar se ne bom prenehala vračati. Ljubim mirna vandranja po njenih neskončnih gozdovih, njeno tiho, skromno lepoto, poti,…
Oznaka: hribovanja
Plešivec v megli
Megla je bila. V bistvu … je bilo zelo veliko megle. Opis pa ne bo meglen ne meglast, hehe, ker je bila pot pravzaprav zelo…
Ratitovec s Soriške za Améliejin RD
Ančibanči je bilo treba za osmi rojstni dan nekam peljati. Pa smo šli s Soriške planine na Ratitovec. Pa nazaj. Pa malo naokoli. En kup…
Večerni Možic in slovo poletju
Pravzaprav … je škoda, da je poletja konec. Pošihtni domači hribčki so prav luštni; samotni, tihi, brezčasni. Samo naši. Konectednovski izleti so velike zgodbe –…
Lago di Bordaglia ali krožna pot med jezerci
Mal smo šli v Karnijce. Spet. Žal smo morali priti tudi nazaj, četudi … bi najraje ostali tam gori med zlatimi travami, pod ubijalsko modrim…
Palon di Lius s prelaza Lonice
Cela familija v Karnijcih, trije prvič. Ena mojih najljubših poti, bi kar hodila gorpadol; tretjič letos v teh samotnih prostranstvih. Tako samotnih, da nazaj grede…
Monte Salinchiet s prelaza Lonice
Junijsko preživljanje lanskega dopusta se je začelo precej neobetavno: slaba vremenska napoved, kineziološki trakovi v obliki hobotnice vzdolž desnega stegna, šepajoči pes. Potem pa se…
Cuel de la Bareta iz Patoca
Eni hribi so taki, da pogledam na karto in grem na pot – za področja, ki jih poznam, mi je ljubše del raziskovanja prepustiti presenečenju….