Ena o metuljih bo. O tem, da se včasih nekaj precej banalnega zgodi zato, da v nas prebudi čustva; taka, ki so zaspala (hibernirala?), in taka, ki jih bomo šele srečali. […]
Ko si srečen in ko srečo rad bi še delil z nekom Beri dalje
Petnajst let se na delo vozim z vlakom; menjajo se letni časi, sprevodniki spreminjajo frizure, vsako jesen se po sedežih zvira nova generacija šolarjev. Nimam televizorja, redko preberem časopis in četudi
Običajno se k tipkanju usedem, ko pridem s kake simpatične poti in je treba lepe občutke (spomine, misli, načrte) čim prej deliti še s kom. Ubesediti. Povnanjiti. Ampak glede na bruto
Sivina in dež in popolnost Beri dalje
Dvainštiridesetico smo pregurali. Ni bila ravno odgovor na vsa vprašanja tega vesolja in tudi povsem neškodljiva ni bila. Čisto prevečkrat sem imela solzne oči (in otožno srce) in tudi marsikaterega spoznanja,
Rojstnodnevna zelena Beri dalje
Ljudje v življenju stavijo na velike dogodke: poroke, praznike, selitve. Diplome. Nove službe. Generalno prenovo kopalnice. A veš tisto, ko greš na silvestrovo spat in potem je prvega prvega vse drugače.
Leto 2014 bo eno tistih let, za katera želim, naj se nikdar več ne vrnejo. Pravzaprav si tega ne bom samo želela, ampak se bom potrudila, da ne stopim več na
Prednovoletni rezimeji in zaobljube Beri dalje
A veste tisto prešernovsko, ko se sprašuje: “Ko brez miru okrog divjam, prijatlji prašajo me, kam?” Nikdar nisem bila prešernoljubka, pravzaprav niti poezije nisem nikdar zares z užitkom brala. Se je
Zadnje čase … so eni taki čudni časi. Kar naprej mi gre malo na jok; in ko se pozno zvečer usedem s kavo za računalnik, se dejansko eno rudno zjokam do
Douglas Adams je rekel, da je dvainštirideset vse, kar je. Odgovor na vsa vprašanja tega vesolja. Ko so ga vprašali, zakaj prav število 42, je odgovoril, da je iskal majhno, navadno,
