Jama pri Sv. Treh kraljih
En mičken je bilo vroče zunaj, pa smo šli v podzemno kraljestvo večnih osmih stopinj. Ampak nas ni zeblo; pa ne zaradi flisov in kap in rokavic – ampak zaradi tihih […]
Jama pri Sv. Treh kraljih Beri dalje
En mičken je bilo vroče zunaj, pa smo šli v podzemno kraljestvo večnih osmih stopinj. Ampak nas ni zeblo; pa ne zaradi flisov in kap in rokavic – ampak zaradi tihih […]
Jama pri Sv. Treh kraljih Beri dalje
Lep dan je bil. Pa krasna družba. Pa … fajn smo se imeli. Se veliko smejali in bili veseli zelo. Tole z Italijani je nekaj res simpatičnega – moja italijanščina je
Krožno grebenčkanje čez Lopo (Monte Leupa) Beri dalje
Je vprašal, če bi šla. Sem v tisočinki stotinke sekunde rekla seveda; vesela zelo. Zelo zelo zelo! Hvaležna za povabilo. Vesela družbe. V tistih poplezavajočih grapcah pod stolpi sem si želela
Via ferrata dei 50 del Clap na Creton di Culzei Beri dalje
Vse se da, če je volja: prehoditi Avstralijo, pasti lose na Laponskem, peči pico v Neaplju. Se izučiti za polagalca parketa, obvladati italijanščino, prepoznati jamske hrošče, izumiti embalažo s pumpico za
Zuc dal Bor in sanjarjenja in jaz Beri dalje
Junijsko preživljanje lanskega dopusta se je začelo precej neobetavno: slaba vremenska napoved, kineziološki trakovi v obliki hobotnice vzdolž desnega stegna, šepajoči pes. Potem pa se je, kot v vsaki dobri romantični
Monte Salinchiet s prelaza Lonice Beri dalje
Eni hribi so taki, da pogledam na karto in grem na pot – za področja, ki jih poznam, mi je ljubše del raziskovanja prepustiti presenečenju. Odkrivanju. Navdušenje ob nečem novem, nepričakovanem,
Cuel de la Bareta iz Patoca Beri dalje
Sreča se zgodi, ko ti je življenje kot ukrojeno – nobene gube ni, nič ni preširoko in nikjer ne tišči; z njim se skladaš tako harmonično, da kar koli delaš, te
Palon di Lius, Monte Cullar, Monte Flop; 2 dni Beri dalje
Z vročino nikoli nisva bili najboljši prijateljici; luštno je v toplem jutru peljati psa ven v šlapah in treh frfotajočih kosih oblačil, okusna so poletna kosila iz makaronov in vsegreskupaj zelenjave,
Kevderc s psoma, Marijino brezno pa skozi zajčjo luknjo Beri dalje
Ena o metuljih bo. O tem, da se včasih nekaj precej banalnega zgodi zato, da v nas prebudi čustva; taka, ki so zaspala (hibernirala?), in taka, ki jih bomo šele srečali.
Ko si srečen in ko srečo rad bi še delil z nekom Beri dalje
Zbudila sem se tam, kjer sem šla prvi dan spat – v zgornjem nadstropju Casera Cimadors, v prevroči spalki, z Amélie pri nogah in Finleyjem pod pazduho. Misli na zganjanje romantike
Monte Monticello, Cimadors Alto, Cjasut dal Scior – giro dei rifugi, 2. in 3. dan Beri dalje