Creta di Mezzodì da Lovea
Lepo vreme, en kup dopusta in na metre idej, kam bi lahko šla. Kaj prehodila. Od kod gledala v dolino. Recimo, da … moje življenje sestoji iz službovanja, sprehajanja psov in […]
Creta di Mezzodì da Lovea Beri dalje
Lepo vreme, en kup dopusta in na metre idej, kam bi lahko šla. Kaj prehodila. Od kod gledala v dolino. Recimo, da … moje življenje sestoji iz službovanja, sprehajanja psov in […]
Creta di Mezzodì da Lovea Beri dalje
L’altopiano di Lauco part 2. Ko se Maja zaljubi, gre zares – sem miškasto prijazno, a precej naporno (beri intenzivno) bitje, in zaljubljeno naporno bitje … huh, je zelo naporno. Tudi
Anello del monte Vas da Vinaio Beri dalje
Snegovalo se mi je in v Karnijce me je vleklo. Nekaj nezahtevnega in dolgega bi; nekaj z razgledi in z nikjer nikogar. Malo sem obračala karte in gledala, kje se da
Monte Tribil da Cludinico, l’altopiano di Lauco Beri dalje
Ljubezen do karnijskih kucljev je vzniknila tudi zaradi zgodb, ki sem jim stopala na repe, ko sem se potikala po tamkajšnjih starih zaselkih, med podrtimi zidovi starih staj, spala v kočah,
Anello dei Borghi Perduti Beri dalje
Sončen november, topel november, zlat november. Moder! Nikoli se ne bom naveličala karnijske zlato-modre dvojice, s katero sem se prvič srečala pred leti in jo imam najraje. Tisti prijazni hribovski bajski,
Monte Crostis iz Rigolata Beri dalje
Krožna pot na Crete dal Cronz s sedla Cereschiatis. Če nisem v Reziji, sem pa nekje nad Val Aupo – tema dvema krasnima dolinama je bila namenjena večina mojih letošnjih pohajkovanj.
Anello della Creta dal Cronz dalla sella di Cereschiatis Beri dalje
Mal smo šli v Karnijce. Spet. Žal smo morali priti tudi nazaj, četudi … bi najraje ostali tam gori med zlatimi travami, pod ubijalsko modrim nebom, v družbi žvižgajočih svizcev in
Lago di Bordaglia ali krožna pot med jezerci Beri dalje
Cela familija v Karnijcih, trije prvič. Ena mojih najljubših poti, bi kar hodila gorpadol; tretjič letos v teh samotnih prostranstvih. Tako samotnih, da nazaj grede še svojih lastnih sledi nismo našli,
Palon di Lius s prelaza Lonice Beri dalje
Je vprašal, če bi šla. Sem v tisočinki stotinke sekunde rekla seveda; vesela zelo. Zelo zelo zelo! Hvaležna za povabilo. Vesela družbe. V tistih poplezavajočih grapcah pod stolpi sem si želela
Via ferrata dei 50 del Clap na Creton di Culzei Beri dalje
Vse se da, če je volja: prehoditi Avstralijo, pasti lose na Laponskem, peči pico v Neaplju. Se izučiti za polagalca parketa, obvladati italijanščino, prepoznati jamske hrošče, izumiti embalažo s pumpico za
Zuc dal Bor in sanjarjenja in jaz Beri dalje